Ko sem se pred dvema letoma zaposlila v trenutni službi, sem bila sprva precej zadržana. Nova ekipa, nov način dela, neznani obrazi,… vse to me je malo strašilo. Po nekaj tednih pa je prišla prva priložnost, da sodelavce spoznam izven pisarne. Napovedan je bil team building na podeželju, z raznimi aktivnostmi in prenočitvijo v glamping hišicah. Priznam, da nisem bila ravno navdušena. Nisem človek, ki bi se veselil skupinskih iger ali sproščenega druženja z ljudmi, ki jih komaj poznam.

A sem vseeno šla. In še dobro, da sem. Že med vožnjo sem začela spoznavati sodelavce v čisto drugačni luči. Brez službenih mask, z več humorja in človeškosti. Ko smo skupaj postavljali šotor (ena izmed nalog), sem prvič res začutila, da delamo kot ekipa. Smejali smo se, ko nam je veter podrl konstrukcijo in se skupaj veselili, ko nam jo je uspelo ponovno postaviti.

Večer ob ognju, kuhanje večerje in sproščeni pogovori so me spomnili, kako pomembno je, da sodelavce poznaš tudi kot ljudi, ne samo kot funkcije. Od takrat naprej se v službi počutim veliko bolj domače. Team building ni rešil vseh težav, a je postavil temelje za boljše odnose.

Zdaj vsako leto z veseljem čakam novo priložnost za team building. Vedno se naučim kaj novega o sodelavcih in tudi o sebi. Lani smo šli na rafting, letos načrtujemo kolesarski izlet z nalogami po skupinah.

Čeprav sem bila sprva skeptična, zdaj vem, da je dober team building več kot le zabava. Je naložba v odnose in boljše sodelovanje. In pri delu, kjer si odvisen od ekipe, je to neprecenljivo.

Zanimivo je, kako se po dobrem team buildingu tudi vsakdan v pisarni spremeni. Manj je napetosti, komunikacija steče lažje, ljudje si bolj zaupajo. Pri nas smo začeli celo uvajati manjše, mesečne aktivnosti, od skupnih malic do kratkih izzivov. Team building je postal del naše kulture, ne le enkratno doživetje. In to je največji uspeh.