Ko človek nekaj ne pričakuje in potem ga to doleti, je to veliko slabše, kot pa če bi vedel. Tako sem sama začela opažati, da se je moj vid na blizu hitro poslabšal. Seveda sem bila v šoku, ker tega nisem pričakovala. Imela sem občutek, kot da vsako jutro vidim slabše. To je vplivalo že na moje počutje, ker me je dobesedno postalo strah. Ko sem videla, da ne vidim več na telefon, sem se odločila, da obiščem optika, ker sem vedela, da tako ne bo šlo naprej. 

Seveda ne veš, kako poteka pregled in tudi sama nisem vedela, kaj mi bodo rekli. Na koncu je bil izvid, da se vid slabša zaradi starosti. Kakšne starosti? Stara sem bila 42 let, tega resnično nisem mogla sprejeti. Zakaj imam ravno jaz slab vid in nihče drug v družini. Tega enostavno nisem razumela. Nisem pa mogla nič, kot to, da se čimprej sprijaznim in da mi optika naredi očala. Ko sem samo pomislila na očala, sem postala nervozna in slabe volje. Sem namreč človek, ki ne prenese, da ima kaj na obrazu in zato sem vedela, da bom sama imela resnične težave s tem, da se na očala privadim. Lahko mi optika naredi še tako dobra očala, ko jih sama ne bom sprejela. To sem vedela. 

Tako sem bila primorana nositi očala, če sem hotela kaj prebrati. Nosila pa sem jih natanko pol leta, potem pa nisem mogla več. Tako sem se odločila, da grem na operativni poseg, ker jaz očal ne bom nosila. Odkar sem slabo videla, se je moje življenje dobesedno spremenilo. Postala sem bolj zaprta, nedostopna. V družbi je to bilo izrazilo. Videla sem, da tako nočem več živeti. 

Res je, da mi je optika zelo pomagala, ker sem imela res dobra očala, vem pa, da sedaj ko spet vidim, sem lahko spet prava jaz.